Božič je krščanski in obenem tudi družinski praznik, ki se praznuje vsako leto 25.decembra. Kristjani ta dan slavijo rojstvo Jezusa Kristusa. Posebno svečano je v času božičnih praznikov v cerkvah, kjer se vršijo svečane maše v čast rojstva odrešenika in v vseh cerkvah so postavljene jaslice, ki jih množično hodijo gledati tako verniki kot neverniki.
Najslovesnejša maša pa je dan poprej ob polnoči in se imenuje “polnočnica”, katere se množično udeležijo stari in mladi. Poslušajo slovesno mašo in pridgo, ter uživajo ob poslušanju božičnih pesmi, od katerih je najbolj znana Sveta noč.
Božični prazniki so sredi zime, zunaj je hladno in zaželjeno je tudi, da sneži, saj smo tedaj najraje v svojih toplih domovih in opazujemo ples snežink z okna, toplo nam je pri srcu in počutimo se še bolj povezani med seboj. Seveda pa so za te praznike značilni tudi bogato okrašeno božično drevo in pa izbrana jedila, ki še bolj poudarijo svečano vzdušje. Dandanes nekateri ljudje kupujejo umetna božična drevesca, drugi pa spet prisagejo na naravna drevesca. Ne glede kakšno je drevo, pa mora biti lepo okrašeno in še bolj kot kupjeni, so cenjeni doma izdelani okraski. To je priložnost, da starši z otroki izdelajo unikatne izdelke, ki bodo krasili samo njihovo jelko. Otroci bodo več kot navdušeni ob izdelovanju okrasnih mojstrovin. Na predvečer božiča se cela družino in včasih tudi ostalo sorodstvo zberejo in postavijo darila pod božično drevo. Ta so lično zavita in označena z imeni. Posebno majhni otroci komaj čakajo, kdaj bodo lahko odprli svoja darila. Še pred obdarovanjem pa je na vrsti slavnostna božična večerja, ki mora biti bolj svečana, kot je običaj ob navadnih dneh. Gospodinje se ta dan želijo izkazati in postrežejo s specialitetami, ki jih navadno vsi hvalijo, one pa žarijo od ponosa in zadovoljstva, da so ustregle vsem okusom. Po glavni jedi gospodinje postrežejo še s sladicami. Navadno so to raznovrstni piškoti, ki so jih napekale že od začetka decembra in jih skrbno zložile v pločevinaste škatle, da bi ostali lepo hrustljavi do osrednjega praznika. Seveda pa ne sme manjkati tudi potica, ki je bila do nedavnega samo orehova, zdaj pa gospodinje uporabljajo tudi druge nadeve, kot rozinovega, makovega, lešnikovega, marcipanovega itd.
Božič je lep družinski praznik, prepleten s tradicijo, ki se nadaljuje iz roda v rod in naj tako ostane tudi v bodoče, saj je prežet s topline in ljubeznijo, ki smo ju vsi venomer tako zelo željni.